Brskate po arhivu : 2017
19. december 2017 ob 13:40
Kategorije :
Bliža se konec leta, prazniki, odštevanje in voščila. S tem pa tudi naše razmišljanje, kakšno je bilo to leto in ali smo uresničili tiste želje in zaobljube, ki smo si jih zadali ob koncu prejšnjega leta. Ko brskam po socialnih omrežjih, opažam, da se pojavljajo vedno enake vsebine, zaradi tega sem veliko razmišljala o tem, katera tema bi bila lahko drugačna. Ugotovila sem kruto resnico, da verjetno ne bom drugačna, kot niso drugačne in se ponavljajo novoletne zaobljube in upanje, da bo končno naslednje leto boljše. Zelo verjetno ne bo. Obenem pa vam ne želim zatreti motivacije, želim vam le predstaviti realno sliko. Dobro je, da ne pričakujemo samo slabo in negativno ali nasprotno, da si predstavljamo, da bo vse posejano z »rožicami« - dobro je, da ne gremo v skrajnost. Če želimo nekaj doseči, moramo na tem delati – to je dejstvo.
Beri dalje ...Oznake : psihoterapija, odrasli
06. december 2017 ob 11:30
Kategorije :
Nekateri otroci imajo lahko telesne bolezni, ki nimajo biološkega oz. zdravstvenega vzroka; imenujemo jih psihosomatske bolezni. Psihosomatski simptomi so lahko zelo različni in obsegajo vse simptome v telesu, ki nimajo jasnega zdravstvenega vzroka ali so veliko močnejši glede na biološki vzrok. Vzrok psihosomatskih bolezni pri odraslih je običajno stres in izločanje kortizola, ki oslabi naš imunski sistem. Pri otrocih pa opazimo še drugi mehanizem in sicer pričakovanje, da se bo nekaj slabega zgodilo. Med najbolj pogostimi somatskimi simptomi pri otrocih in odraslih je bolečina. Vsi smo že imeli izkušnjo, da smo se npr. udarili v ramo in ko se je nekdo želel dotakniti bolečega mesta, smo začutili bolečino, še preden se nas je dotaknil. To se dogaja, ker bolečino pričakujemo in je povsem normalno. Podoben mehanizem se lahko sproži pri psihosomatski bolezni. Čeprav je normalno, lahko to omejuje naše življenje: npr. kadar imajo otroci trebušne bolečine, ko morajo iti v šolo ali ko smo zelo pogosto pri zdravniku.
Beri dalje ...22. november 2017 ob 12:23
Kategorije :
Ste že kdaj pomislili: »Ne spadam v to družbo. Ti ljudje so preveč razgledani zame. Na čelu mi piše, da ne vem, o čem se pogovarjajo. Gotovo me ocenjujejo in zasmehujejo. Rekel/a sem nekaj neumnega, vse počnem narobe. Gotovo ji je žal, da me je povabila. Zakaj sem tako čuden/a?« Lahko se v neki situaciji celo izoliramo in pogovorov ne poslušamo več, ker smo tako osredotočeni na ocenjevanje in kritiziranje samega sebe. Zaradi tega se lahko še dodatno obsojamo, saj nismo več del pogovora, ne vemo, o čem teče pogovor in kaj lahko sami odvrnemo.
Beri dalje ...Oznake : psihoterapija, čustva, odrasli