Depresija
22. september 2014 ob 00:00
Kategorije :
Depresija je druga najbolj pogosta duševna motnja, ki jo poleg žalosti spremljajo, pobitost, obup, pesimizem, brezvoljnost, nemirnost, strah, občutki krivde, pomanjkanje notranje energije in veselja. Zaradi depresije lahko človek zgubi voljo za stvari, ki jih je v preteklosti rad počel, se težko odloči, postaja pozabljiv in raztresen, ima težave s spanjem in pogosto ima pomanjkanje apetita. Pojavi se tudi izguba energije, občutja nevrednosti in krivde, ki so neustrezna, zmanjšana zmožnost mišljenja in koncentracije. V skrajnih primerih pa vodi depresija do samomorilnih misli in poskusov. O depresivni epizodi govorimo takrat, ko tako razpoloženja traja skoraj cel dan in traja več tednov. V primeru, da negativno razpoloženje traja samo nekaj dni ali je posledica določenega dogodka npr. izgube, ne govorimo o depresij, temveč o žalovanju ob izgubi.
Pri nastanku depresije sodeluje več dejavnikov psihološki, biološki in zunanji dejavniki. V primerih ko so prisotni eden ali več dejavnikov, ni nujno, da se bo depresija razvila, obstaja pa večja verjetnost.
Zelo pomembni so psihološki dejavniki, saj so tisti na katere lahko vplivamo. Pomembno vlogo igrajo zgodnje izkušnje in odnos z materjo (primarnim objektom). Otroci, ki niso občutili čustvene sprejetosti s strani staršev, pohval, spodbud in so živeli v nestabilnih in nepredvidljivih čustvenih odnosih ali pa s čustveno nedostopnimi starši, imajo pogosteje težave pri razvoju občutka lastne vrednosti. Te težave se lahko pojavljajo tudi v odraslosti in so pogosto osnova za nastanek depresije, ki se kažejo kot majhno samospoštovanje, nagnjenost k samorazvrednotenje, negativna samopodoba, negativno mnenje o sebi in svetu, negativne misli o sebi.
Najbolj pogosti znaki depresije:
- žalost
- občutek praznine
- apatičnost
- tesnobnost
-razdražljivost
- jezavos - zmanjšana zmožnost veselja
- splošno nezadovoljstvo (v službi, doma, družbi...)
- izguba zanimanja za stvari, ki smo jih nekdaj radi počeli
- občutek nemoči,brezvrednosti,
- neodločnost
- izguba zanimanja za spolnost
- razmišljanje o samomoru
- pomanjkanje koncentracije
- občujte brezupa
- različni telesni znaki (glavobol, prebavne motnje..)
- zanemarjanje zunanjega izgleda
- nespečnost
- izguba apetita ali prenajedanje
- povečano uživanje alkohola ali drugih drog
- panični napadi
Depresija je pogosto kronična bolezen in je povezana s pomembno socialno oškodovanostjo. Njeno breme je podcenjeno, saj negativno vpliva tudi na bolnikovo okolico in njegovo delovno zmožnostjo. Še celo potem, ko je doseženo izboljšanje in so simptomi odpravljeni, imajo bolniki več mesecev trajajoče znižano delovno zmožnost in produktivnost.
Učinkovito je zdravljenje z medikamenti iz skupine antidepresivi, ki jih predpiše psihiater, in psihoterapija. Na dolgi rok je po večini psihoterapija bolj učinkovita kot pa zdravila, saj odpravlja psihološke vzroke za nastanek depresije.