Blog

Vsakdo se občasno počuti žalosten. Ti občutki pa so običajno kratkotrajni in minejo v nekaj dneh. Depresija pa negativno vpliva na zmožnost normalnega funkcioniranja in je za posameznika kot tudi za okolico boleča. Depresija je zelo pogosta in resna bolezen. Za to motnjo je značilna zelo globoka žalost, ki jo spremljajo nizka samozavest, izguba veselja in zanimanja do običajno prijetnih dejavnosti.

Pogosto ljudje ne poiščejo pomoči, čeprav bi velika večina bolnikov, tudi tistih z zelo hudimi oblikami depresije, lahko izboljšala svoje bolezensko stanje. Pri tej motnji lahko učinkovito pomagajo zdravila, psihoterapija in druge metode.

Bolniki pogosto opisujejo svoje doživljanje kot: »Zjutraj je bilo zelo težko vstati iz postelje. Najraje bi se skril pod odejo in se ne pogovarjal z nobenim. Ni mi bilo do hrane in sem izgubil veliko teže. Nič ni bilo zabavno. Vedno sem se počutil utrujen, ponoči pa nisem mogel spati. Vedel sem, da moram vztrajati, ker imam otroke in službo. Vse skupaj pa se je zdelo tako brezizhodno, kakor da se nič ne more spremeniti.«

Ljudje z depresijo ne doživljajo vsi enakih simptomov, saj se resnost, pogostost in trajanje simptomov med osebami korenito razlikuje.

Znaki in simptomi:

•  vztrajen občutek žalosti, anksioznosti ali občutek »praznine«,
•  občutki brezupa ali pesimizma,
•  občutki krivde, ničvrednosti in nemoči,
•  razdražljivost, nemir,
•  izguba zanimanja za dejavnosti in za hobije v katerih smo uživali, tudi za spolnost,
•  utrujenost in zmanjšana energija,
•  težave s koncentracijo, spominom in sprejemanjem odločitev,
•  nespečnost ali pretirano spanje,
•  prenajedanje ali izguba apetita,
•  misli na samomor in poskus samomora,
•  fizični simptomi kot so: bolečina, glavobol, krči ali prebavne težave, ki jim zdravljenje ne pomaga.

Da lahko govorimo o depresiji, se mora pojavljati več simptomov naenkrat in se ti morajo pojavljati dlje časa.

Poznamo različne oblike depresije:

O veliki depresivni motnji govorimo, ko so simptomi zelo hudi in negativno vplivajo na človekovo delo, spanje, prehrano, učenje in sposobnost uživanja v življenju.

Ponavljajoča se depresija: za to vrsto je značilno, da se motnja ponavlja vsaj 2 leti, posamezniki imajo običajno epizode velike depresivne motnje in obdobja kot je depresija manj izrazita.

Nekatere oblike pa se lahko razvijejo v posebnih okoliščinah, na primer poporodna depresija. Pojavi se zaradi telesnih, hormonskih sprememb in zaradi odgovornosti, ki jo prinaša starševstvo. Predvideva se, da 10 do 15% žensk zboli za poporodno depresijo.

Vzroki za depresijo so kombinacija genetskih, socialnih, psiholoških in dejavnikov okolja. Depresija je možganska motnja. Slikanje z magnetno resonanco je pokazalo, da so možgani ljudi z depresijo drugačni od možganov ljudi brez depresije. Spremembe so se pokazale predvsem v tistih delih, ki so odgovorni za razpoloženje, razmišljanje, spanje, lakoto in vedenje. Vendar iz teh slik ne ugotovimo, zakaj je nastala depresija, poleg tega jih tudi ne moremo uporabljati v diagnostične namene.

Nekatere oblike depresije se pojavljajo v družini, vendar se ta motnja pogosto pojavlja tudi pri ljudeh, ki nimajo dedne zasnove. Raziskave ugotavljajo, da več genov v povezavi z okoljem povečajo verjetnost pojava depresije. Travmatični dogodki, izguba ljubljene osebe, težave v partnerskem odnosu in stres lahko sprožijo epizodo depresije. Druge epizode pa lahko nastanejo brez vidnega ali očitnega vzroka.

Zdravljenje

Zdravljenje postane nujno, če zaradi depresije ne moremo več normalno funkcionirati v življenju ali pa ko ta motnja traja predolgo in je sami ne moremo pozdraviti. Raziskave so pokazale, da nezdravljena depresija, ki traja več kot 6 mesecev, povzroča spremembe na možganih, ki so težko ozdravljive ali celoživljenjske. Pri hudi obliki depresije oz. veliki depresivni motnji je smiselno, da ljudje poiščejo pomoč tudi pri psihiatru, ki jim bo predpisal ustrezno zdravljenje. Za blažje oblike pa je pogosto dovolj psihološka obravnava. Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti in jih je potrebo jemati 6 - 9 mesecev, da se odpravijo spremembe na možganih in se depresija ne ponovi. Obenem pa je smotrno, da depresivni človek predela travmatične izkušnje iz preteklosti, ki zelo verjetno negativno vplivajo na razvoj depresivne motnje. Raziskave kažejo, da je kombinirano zdravljenje še najbolj učinkovito.

Že objavljeno v Slomediji 1.decembra 2015

Viri:
National institude of mental helth. Depression. U.S. Department of Health and Human Services