Blog

Dvojezični ljudje so boljši v reševanju problemov, lažje prehajajo z ene naloge na drugo, se lažje naučijo tretjega jezika, so bolj ustvarjalni, v odraslosti lažje najdejo službo, v starosti pa dvojezičnost lahko upočasni Alzheimerjevo bolezen.

Vse to je res, vendar raziskave kažejo, da se vsi pozitivni učinki dvojezičnosti kažejo samo v primeru, da otrok in kasneje odrasel človek zelo dobro pozna oba jezika. Osebe, ki so zelo dobro govorile prvi jezik, drugega pa slabo, so dosegale skromnejše rezultate, primerljive z enojezičnimi posamezniki. Ti podatki nas nagovarjajo, da je zelo pomembno, da se otrok dobro nauči obeh jezikov, predvsem v našem okolju, kjer je se z dvema jezikoma srečujemo vsakodnevno.

Učenje dveh jezikov je vse prej kot enostavno, saj se moramo starši potruditi, da oba jezika uravnotežimo.

Pomembno je zgodnje učenje

Ameriška psihologinja Christine Moon je ugotovila, da se otroci učijo jezikov že v materinem trebuhu in da lahko že ob rojstvu razlikujejo med dvema jezikoma. Tudi če bi zamudili to zgodnje obdobje, je dobro, da otrok pride v stik z drugim jezikom do 5. leta starosti, saj se bo tako laže in hitreje naučil pravilne izgovorjave in intonacije, ki ju lahko primerjamo z maternim jezikom. Poleg tega se bo v otroku razvila odprtost do drugih jezikov. Naučiti se drugega ali tretjega jezika postane sicer s starostjo teže, vendar starost ne sme biti ovira, nikoli ni prepozno.

Ustvarite priložnosti za učenje

Razsikave Christine Bosemark o večjezičnosti kažejo, da morajo biti otroci izpostavljeni drugemu jeziku najmanj 30% svojega časa, da se ga naučijo. Pomembno je torej, da starši omogočimo otrokom srečevanje z drugim jezikom. To je lahko v vrtcu, šoli, ob varuški, s prijatelji … skupno opravljanje vsakodnevnih nalog bo pomagalo vašemu otroku razvijati besednjak in izgovorjavo.

Pozitivne potrditve

Otroci so zelo intuitivni in hitro spoznajo odnos, ki ga imajo starši in vrstniki do jezikov. Občasno bodo določen jezik pojmovali kot »bolj pomemben«, ker ga starši in vrstniki pogosteje uporabljajo. Nekateri otroci pojmujejo samo en jezik kot eliten in ga zaradi tega raje uporabljajo. Ko otroci dojamejo, da je ima določen jezik (v njihovem ožjem okolju) nižji status, ga bodo tudi redkeje uporabljali.

Pomembno je, da starši otrokom pokažemo – ne samo povemo – svojo željo, da se naučijo in uporabljajo oba jezika. To lahko enostavno naredimo tako, da se (za začetek) tudi sami naučimo nekaj besed v drugem jeziku in jih tudi uporabljamo. Otroku bomo tako pokazali, da so vsi jeziki enako pomembni.

Pomembna je doslednost

Pogosto se pojavi situacija, ko eden izmed staršev govori isti jezik kot okolje, v katerem družina živi, drugi pa govori svoj materni jezik – »podedovani« jezik. Največkrat tudi ta razume in govori jezik »večine« oz. okolja, v katerem živijo. Tako se lahko zgodi, da bo z njim začel otrok govoriti v prevladujočem jeziku. Zaradi tega mora biti tisti izmed staršev, ki govori »podedovani« jezik, v njegovi uporabi zelo dosleden, da se bo njegovega jezika lahko naučil tudi otrok.

Pri nas je vse pogosteje prevladujoči jezik italijanščina, to je tudi jezik okolice, slovenščina pa je podedovani jezik. Otroci se srečujejo z italijanščino na vsakem koraku, kadar so izven družinskega kroga. Seveda to ne velja vedno, tako imamo družine, kjer se dogaja prav nasprotno ali družine, kjer govorijo še tretji jezik. Pomembno pa je, da smo pri uporabi podedovanega jezika zelo dosledni. V primeru, da je naš materni jezik podedovani jezik, lahko od otroka zahtevamo, da z nami govori v podedovanem jeziku. Če izraz za določeno stvar pove v prevladujočem jeziku, ga mora ponoviti tudi v podedovanem jeziku. Tudi pri tem moramo uporabiti »zdravo pamet«: v čustvenih situacijah bo otrok posegal po jeziku, v katerem laže komunicira. Če v takih trenutkih slepo vztrajamo pri nekem jeziku, to lahko skrha naš odnos z otrokom.

Učenje naj bo zabavno

Bolj bo učenje zabavno, hitreje in laže se bo otrok naučil drugega jezika. Jezika se lahko naučimo tudi z gledanjem smešnih nadaljevank, risank, s petjem in med vsakodnevnimi opravili. Na tak način lahko postane učenje jezika zelo pomembna in zabavna družinska dejavnost.

Dvojezična vzgoja otrok zahteva od staršev veliko predanosti in osebnega vlaganja. Mogoče otroci sprva ne bodo razumeli, zakaj se morajo učiti drugega jezika ali govoriti v drugem jeziku, s časom pa bodo to začeli ceniti in vam bodo hvaležni.

Že ovjavljeno v Slomediji 28. julija 2015

Viri:
Kim, J. (2015). Advice for raising bilingual kids. Quartz. http://qz.com/313702/complete-guide-to-raising-bilingual-kids-2/