Blog

Osamljenost je zelo subjektiven občutek, saj smo lahko obdani s sorodniki, prijatelji in znanci, a se še vedno počutimo osamljeni – čustveno izolirano od drugih. Občasno se vsi tako počutimo. Število ljudi, ki nas obdaja, nam ne predstavlja zagotovila, da se bomo lahko ubranili pred bolečimi občutki osamljenosti.

Osamljenost se lahko začne postopoma, ko se naši prijatelji preselijo, si ustvarijo družine in počasi izgubimo stike z njimi. Lahko pa se pojavi naenkrat, ko končamo šolanje, z ločitvijo ali smrtjo partnerja, z novo službo ali selitvijo.

Izhod iz osamljenosti je veliko težji, kot se lahko zdi na prvi pogled, saj osamljenost izkrivlja naše zaznave in nam ustvari vtis, da je ljudem, ki nas obdajajo, vseeno za nas. Osamljenost naredi tudi to, da začnemo bolj negativno gledati na odnose v katerih smo in jih vidimo kot manj pomembne, kot bi jih, če se ne bi počutili osamljeno. Izkrivljena zaznava ima pomembne posledice, saj ustvari samoizpolnjujočo prerokbo: zaradi prepričanja, da smo nezaželeni in da ne zanimamo druge, se bomo obotavljali pri vzpostavljanju novih stikov in odnosov ali pa se bomo odzvali s skepticizmom, obotavljanjem, obupom na povabila drugih, kar bo dejansko privedlo do tega, da bomo ljudi, ki bi lahko omilili naš občutek osamljenosti, potisnili stran.

Seveda se lahko osvobodimo občutka osamljenosti in ozdravimo psihično travmo. Pri tem moramo premagati notranji glas, ki govori, da se moramo izogibati ljudi, saj tako nas ne bodo prizadeli in bomo na varnem. Da to dosežemo moramo narediti tri stvari, ki zahtevajo pogum in zaupanje:

1. Ukrepaj

Sprejeti moramo, da smo osamljeni in kako to vpliva na naše zaznave medsebojnih odnosov ter da bodo ljudje zelo verjetno odzvali veliko bolj pozitivno kot si pričakujemo. V primeru, da se počutimo socialno izolirani, lahko pregledamo kontakte na telefonu in na socialnih medijih ter naredimo seznam ljudi s katerimi že dalje časa nismo imeli stikov. Lahko jih pokličemo in predlagamo srečanje. Zelo verjetno bo to v nas vzbudilo neprijetne občutke kot so strah ali sram. Prav zaradi tega pa je pomembno, da ne pričakujemo negativnega odziva že v naprej.

2. Dajmo drugemu možnost

Smiselno je predpostavljati, da oseba, ki se je v preteklosti rada družila z nami, bo tudi sedaj želela preživeti nekaj časa z nami. Mogoče se že dolgo časa niste slišali s tem prijateljem, mogoče je oseba obljubila, da bo poklicala in tega ni nikoli naredila. Upoštevati moramo, da zelo verjetno razlogi za prenehanje stikov nimajo nobene zveze z nami in da po navadi ležijo v njihovih obveznosti, stresu, službi in otrocih.

3. Pozitivna naravnanost

Normalno je, da se bojimo odziva drugih in da nismo najboljše razpoloženi, a mogoče ima smisel, da ohranimo pozitivno naravnanost ali jo celo hlinimo. Ko pokličete neko osebo, je dobro, da ohranimo pozitivno miselnost in da se izognemo obtoževanju ali da že v naprej pričakujmo negativen odziv: »Že mesece me nisi poklical!« ali »Saj če nimaš časa, ...« ali »Mogoče ti je čudno, da te kličem po tolikšnem času...«. Dobro pa je, da izrazimo pozitivne občutke: »Mislil sem nate in te poklical.« ali »Sem te pogrešal.«, da povabimo drugo osebo na srečanje: »Kaj pa če greva na kavo ali kosilo?« in da določimo termin: »Kdaj imaš čas naslednji teden?« Pomembno je, da predlagamo konkreten termin, saj v nasprotnem primeru lahko ponovno minejo meseci preden bo dejansko prišlo do srečanja.

Osamljenost lahko prekinemo tudi tako, da se udeležimo aktivnosti, ki nas zanimajo, to je lahko tečaj telovadbe, plesa, fotografije, pevski zbor, gledališka skupina, prostovoljno delo ali katera koli druga aktivnost, ki nam vzbuja veselje. Tako bomo spoznali nove ljudi in mogoče dobili nove prijatelje s katerimi imamo iste interese.

Osamljenost je zelo boleča. Ko ugotovimo na kakšen način spremeni naš pogled na svet in odnose, bomo tudi lažje premagali psihološke ovire, pomanjkanje zaupanja in poguma. Tako bomo lažje ponovno vzpostavili medčloveške stike in razvili trdne vezi.

Že objavljeno v Slomediji 17. novembra 2015

Viri:
Winch, G. (2015). How to beat loneliness. http://ideas.ted.com/