Blog

Rešite se notranjega kritika

Notranji kritik se kaže kot notranji glas, ki nas in druge ljudi neprestano kritizira. Kaže se kot notranji dialog med negativnim in uničevalnim in pozitivnim delom sebe. Večina naših negativnih in destruktivnih vedenj izhaja prav iz notranjega kritika. O tem je bil govor v prejšnjem prispevku.

Primeri negativnega notranjega glasa: »Neumen si!«, »Nisi kot drugi ljudje.«, »Čuden si.«

Pri nekaterih posameznikih se notranji kritik oglasi na delovnem področju: »Nikoli ne boš uspel.«, »Nihče ne ceni tvojega dela.«, »Si pod pretiranim stresom, tega ne moreš vzdržati.«

Pogosto pa se notranji kritik oglasi v medosebnih odnosih: »Vseeno mu je zate.«, »Raje ostani sam.«, »Ne pokaži svoje šibke plati, saj te bodo samo prizadeli.«, »Nihče me ne mara.«

Nekateri ljudje so prepričani, da bodo izgubili stik s svojo vestjo, če bodo utišali notranjega kritika. Ta glas pa ni objektiven in ne predstavlja moralnih vrednot; nasprotno - je uničevalen in kaznovalen ter nas pogosto privede do škodljivih odločitev. Notranji kritik spodbuja sovraštvo do samega sebe in do drugih brez dejanskega vzroka. Obenem pa nas ne spodbuja, da bi spremenili tiste dele svojega značaja ali obnašanja, s katerimi nismo zadovoljni.

Kako se branimo pred notranjim kritikom?

Pomembno je, da prevzamemo nadzor nad njim. Ko se začnemo zavedati, kaj nam govori, ga lahko tudi ustavimo. Najprej moramo ugotoviti, kaj nam ta kritik govori. To nam bo uspelo, če bomo pozorni na to, kar se v nas dogaja, ko naenkrat spremenimo razpoloženje, na primer, ko naenkrat postanemo slabe volje, jezni ali žalostni. Najprej moramo raziskati vzrok svoje nenadne spremembe razpoloženja. Kaj se je zgodilo pred to spremembo? Na kaj smo takrat pomislili? Kaj smo si rekli? Kaj smo si rekli po dogodku? Nenadna sprememba razpoloženja iz veselega, optimističnega in sproščenega v žalost ali razdraženost, je lahko znak, da dogodek interpretiramo s stališča svojega notranjega kritika. Pogosto ni enostavno ugotoviti, kaj nam naš notranji kritik govori in moramo pri raziskovanju vztrajati.

Naslednji korak je ugotavljanje, kaj želi naš notranji kritik doseči, kako želi, da bi se obnašali. Ko to spoznamo, lahko prevzamemo nadzor nad našim kritikom in se zavestno odločamo. To pomeni, da se še vedno lahko odločimo tudi tako kot nam govori naš notranji kritik, ob tem pa ne doživljamo toliko negativnih čustev in občutkov manjvrednosti.

Ko spoznamo svoj negativni notranji glas in njegovo vlogo pri ustvarjanju negativne samopodobe, lahko tudi ukrepamo: spremenimo svoje življenje, lahko ustavimo samouničevalno vedenje ter začnemo z aktivnostmi, ki nas veselijo in izpolnjujejo.

Že objavljeno v Slomediji 18. novembra 2014