Blog

Kaj če bi lahko prepoznali in zamenjali filter, ki spreminja naše zaznavanje sveta in medosebnih odnosov in bi ga spremenili tako, da bi si ustvarili boljše življenja? Rodimo se v socialni kontekst svoje družine in se že kot otroci moramo hitro naučiti strategij za zadovoljevanje svojih potreb. Najboljše možne strategije smo izoblikovali na podlagi čustvenega okolja, v katerem smo živeli. Model medsebojnih odnosov in strategij, kako zadovoljiti svoje potrebe v teh odnosih, si izoblikujemo na podlagi svojih zgodnjih interakcij. Če nismo živeli v dovolj ljubečem okolju, lahko razvijemo strategije, ki so v odraslosti neprimerne in nefunkcionalne; tako lahko nezavedno odnose uničujemo. Poleg tega zgodnji odnosi določajo, koliko stresa bomo lahko vzdržali, in vplivajo na samoregulacijo čustev.

Stil navezanosti se razvije v prvih dveh letih življenja in je odgovoren za to, kako se v odraslem življenju povezujemo z ljudmi. Raziskave so pokazale, da stil navezanosti določa, kako bomo sami zaznavali in razumeli ljudi okoli sebe, njihova dejanja in njihove razloge. Obenem pa tudi napoveduje, kako bodo drugi zaznavali nas in se do nas obnašali. Ko se vzpostavi določen stil navezanosti, ostane ta relativno stabilen čez celo življenje in igra pomembno vlogo pri tem, kako vzpostavljamo intimne odnose z drugimi in kakšni starši smo svojim otrokom. Spoznati in razumeti stil navezanosti iz svojega otroštva je pomembno, saj nam daje informacije o tem, kako smo se počutili in kako se razvijali v otroštvu. Obenem lahko dobimo še informacijo, kaj moramo spremeniti, da lahko izboljšamo medosebne odnose in odnos s svojimi otroki.

Majhni otroci morajo razviti odnos vsaj z eno pomembno osebo, da se lahko normalno razvijejo socialno in čustveno. Brez te primarne navezanosti bodo trpeli za hudimi psihološkimi in socialnimi primanjkljaji, poleg tega bo moten tudi njihov možganski razvoj. Stil navezanosti se torej razvije v prvih dveh letih življenja in določa občutke, čustva, misli in pričakovanja v medosebnih odnosih.

Poznamo 4 stile navezanosti:

Varni stil navezanosti se razvije, ko se otrok lahko naveže na ljubečega odraslega, ki je uglašen na njegove občutke, čustva in je odziven na njegove potrebe. Pomembno je, da ta oseba postane v otrokovem življenju konstanta figura in mu nudi varno zatočišče. V drugem letu starosti začne otrok raziskovati svet in postane samostojnejši, obenem pa še vedno potrebuje varnost in zaupanje s strani njemu pomembne osebe.

Izogibajoči se stil navezanosti. Nekateri starši so čustveno nedostopni in so zaradi tega neobčutljivi ali se sploh ne zavedajo otrokovih potreb. Ti starši se pogosto ne odzivajo, ko je otrok prizadet ali v stiski, ter ne dovolijo, da bi otroci jokali; spodbujajo otrokovo samostojnost, ko otrok na to še ni pripravljen. Pogosto se taki otroci razvijejo v »male odrasle«, ki sami skrbijo zase. Navidezno od drugih ničesar ne potrebujejo in so samozadostni. Razvili so izogibajoči se stil navezanosti z odsotnim staršem.

Anksiozni ali ambivalentni stil navezanosti: uglašenost staršev na otrokove potrebe je zelo nekonsistentna. Občasno so uglašeni, na trenutke pa so neobčutljivi ali vsiljivi. Otroci, ki živijo v takem okolju, so zbegani in se ne počutijo varne, saj ne vedo, kakšen bo vsakič odziv staršev in kaj lahko pričakujejo. Pogosto so do staršev sumljivi in nezaupljivi, druge dni pa so obupani in se staršev oklepajo.

O dezorganiziranem stilu pa govorimo takrat, ko starša - ali eden od njiju - otroka zlorabljata; otrok doživlja fizično in/ali čustveno zlorabo in živi v strahu. Ti otroci se znajdejo v zelo hudi dilemi, saj jim njihov instinkt pravi, naj zbežijo, da se zavarujejo, varnost pa jim predstavlja prav oseba, ki vzbuja strah. V takih situacijah otroci tipično disociirajo, odklopijo se od tega, kar se jim dogaja, in na tak način dogajanje umaknejo iz zavestnega doživljanja. Disocijacija se kaže kot čustvena otopelost in »kot da ne bi bili prisotni«, na tak način se otroci branijo pred bolečino in travmo.

Kaj lahko storite, če ugotovite, da nimate varnega stila navezanosti? Poznamo dva poglavitna načina, kako spremeniti stil navezanosti. Prvi je ta, da imate dolgotrajen medosebni odnos z nekom, ki ima varen stil navezanosti. To ni nujno le partnerski odnos, lahko je tudi kvaliteten prijateljski odnos. Drugi način pa je, da se vključite v psihoterapijo, ki iz enakega razloga pomaga razviti varno navezanost.

Na primer, če imamo anksiozni stil navezanosti, se lahko naučimo prepoznavati strah in ostati s temi občutki. Sčasoma se naučimo prepoznavati notranje modele, s katerimi si razlagamo situacije, ter se lahko naučimo tehnik, kako se pomirimo, namesto da bi reagirali iz strahu, kar bi lahko uničilo partnerski odnos. Poleg tega bomo postopoma razvili svojo novo samopodobo in poglobili zaupanje v druge ljudi.

Tako bomo lahko zaživeli življenja, ki si ga želimo, ne pa tistega, ki smo ga navajeni in smo ga prevzeli iz naše preteklosti.

Že objavljeno v Slomediji 27. januarja 2016  

Viri:
Change Your Attachment Style to Have a Better Life http://devpsych.psychalive.org/
What is Your Attachment Style? http://devpsych.psychalive.org/