Blog

Po božičnih in novoletnih počitnicah se moramo ponovno vrniti v ustaljene ritme. Kar pa ni vedno enostavno, saj je moderno življenje je polno zahtev, frustracij in časovnih rokov. Za mnoge ljudi je stresno življenje postalo njihov običajni način življenja. Stres pa ni nujno vedno slab, v majhnih količinah nam pomaga, da lahko delamo in nas s svojim pritiskom motivira, da dosežemo najboljše. Težave nastanejo, kadar smo neprestano pod stresom. Stres takrat negativno vpliva na um in telo. Lahko pa sami sebe obvarujemo pred pretiranim stresom z njegovim prepoznavanjem in zmanjševanjem.

Stres je pravzaprav normalna telesna reakcija na dogodke, ki v nas zbujajo občutke grožnje ali nas vržejo iz ravnovesja. Ko občutimo grožnjo, ki je lahko prava ali namišljena, se naše obrambe hitro aktivirajo - pripravimo se na boj ali beg.

Stresni odziv je način, kako nas telo obvaruje pred nevarno situacijo. Kadar ta odziv deluje pravilno, nam stres pomaga, da ostanemo budni, pozorni in energični. V nujnih primerih nam lahko reši življenje, saj nam daje dodatno moč, da se branimo ali da pritisnemo s vso močjo na zavoro in se tako izognemo prometni nesreči.

Povišan stres nam tudi pomaga, da izzive uspešno opravimo, saj je on tisti, ki nas obdrži “na nogah”, ko imamo javno predstavitev ali pa nas “spravi” k učenju, ko bi raje ležali na kavču in gledali TV, …

Če pa stres preseže določeno mejo, ni več koristen in lahko negativno vpliva na kvaliteto življenja.

Pomembno je, da se naučimo prepoznavati, kdaj je naš nivo stresa izven nadzora. Najbolj nevarno je, da se na stres lahko privadimo in se sploh ne zavedamo, kdaj smo pod stresom.

Poznamo zelo različne znake pretiranega stresa, saj na zelo različne načine vpliva na um, telo in naše vedenje, poleg tega pa še vsak doživlja stres drugače. Visok in dlje časa trajajoč stres lahko negativno vpliva na um in zdravje posameznika, kakor tudi na njegove osebne odnose, delo oz. šolanje.

Tipični znaki stresa so: nemirnost in nezmožnost se umiriti, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, neprestane skrbi, občutki osamljenosti in izolacije, prenajedanje ali izguba apetita, nespečnost, ...

Koliko stresa je preveč?

Stres lahko povzroča hude težave, zato je dobro, da vsak pozna svoje meje. Koliko stresa pa smo sposobni prenašati, je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri obvladujejo in prenašajo zelo visoke nivoje stresa, drugi pa podležejo že zelo majhnim izzivom. Zdi se, da nekateri posamezniki celo sami iščejo visok stres, vzburjenje in izzive.

Količina stresa, ki jo lahko prenašamo, je odvisna tudi od drugih dejavnikov, npr. od kvalitete osebnih odnosov, sposobnosti prepoznavanja in uravnavanja čustev ter dednosti.

Dalj časa smo pod visokim stresom, dalj časa bomo potrebovali, da se stres zmanjša. Značilno se to pokaže takrat, ko odidemo na počitnice in potrebujemo v novem kraju nekaj dni, da se umirimo in začnemo uživati dopust. Čas, ki ga potrebujemo, da se sprostimo, je lahko pokazatelj, kolikšnemu stresu smo bili podvrženi.

Osebe se razlikujemo, glede na količino stresa, ki ga lahko prenesemo. Poznamo 5 dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko stresa lahko vzdržimo. Če bomo izboljšali enega ali več teh dejavnikov, bomo stres lažje prenašali.

Socialna mreža - Kvalitetna socialna mreža oz. podpora družinskih članov in prijateljev lahko pomembno pripomore k zmanjšanju stresa in njegovega vpliva. Po drugi strani pa, bolj kot je oseba osamljena in izolirana, bolj je stresu podvržena. Ne odlašajte torej, pokličite prijatelje, povabite jih na obisk, uživajte v družbi, tako se boste bolje počutili.

Občutek kontrole - lažje je obvladovati stres, če smo samozavestni, zaupamo vase in v svoje sposobnosti, da bomo zmogli in da lahko vplivamo na dogodke in okolje. Osebe, ki stresno situacijo doživljajo kot izziv, bodo stres lažje in boljše prenašale. Nasprotno pa osebe, ki imajo občutek, da na stvari ne morejo vplivati, da so te izven njihove kontrole, bodo stres slabše tolerirale.

Pogled na svet - Optimistični ljudje so ponavadi veliko bolj odporni na stres, saj sprejmejo izzive kot nekaj pozitivnega, imajo visok smisel za humor in se zavedajo, da so spremembe del življenja.

Sposobnost uravnavanja čustev - Osebe, ki se ne znajo pomiriti in potolažiti, ko se počutijo žalostne ali jezne, so stresu veliko bolj podvržene. Tisti posamezniki pa, ki so sposobni spraviti svoja čustva zopet v ravnovesje, lahko lažje prenašajo tudi večje količine stresa. Tega se začnemo učiti že v otroštvu, lahko pa se teh sposobnosti naučimo tudi kasneje v življenju.

Znanje in priprava - čim boljše poznamo stresno situacijo, vključno s podatkom, koliko časa bo trajala in kaj lahko pričakujemo, lažje ji bomo kos. To velja tudi za situacije, na katere dejansko nimamo vpliva, kot na primer pri operaciji. Oseba, ki ve, kakšen bo postopek in ima realno predstavo o tem, kako se bo počutila in kako boleče bo zdravljenje, bo operaciji in z njo povezanimi situacijami lažje kos, kot pa če je prepričana, da bo takoj po posegu zdrava.

Če smo torej pod visokim stresom, je smiselno razmisliti o ukrepih za njegovo zmanjševanje. Več o tem v naslednjem prispevku.