Uporaba socialnih omrežji: ni vse črno-belo
01. avgust 2018 ob 13:22
Kategorije :
Starše nas je večkrat strah, da naši otroci pretirano časa preživljajo na socialnih omrežjih, telefonih in na splošno pred zaslonom. Vendar ali je to res tako nevarno? Raziskave ugotavljajo, da se depresija in samomorilnost med mladimi povečujeta in nekateri to pripisujejo družbenim omrežjem (npr. Dr. Jean Twenge). Dejstva pa niso tako enoznačna. Korelacijo med uporabo družbenih omrežji in depresijo so sicer ugotovili, vendar je ta vez tako majhna, da jo lahko primerjamo z uživanjem krompirja: to pomeni, da se vam bo verjetnost pojava depresije enako povečala, če uporabljate socialna omrežja ali če uživate krompir. Poleg tega korelacija ne pomeni vzročne povezave. Na določen pojav lahko namreč vpliva več dejavnikov.
Kaj pomeni korelacija? To bom razložila na primeru. Vzemimo, da je Miha, ki ima sladoledarno, odprl drugo poslovalnico. Korelacija je pokazala, da se je ob tem dogodku povečala prodaja sladoleda v celem mestu. Seveda bi lahko zaključili, da je odprtje nove poslovalnice ljudi spodbudilo, da so kupili več sladoleda. Mogoče pa je Miha odprl novo sladoledarno zaradi povečanega povpraševanja po sladoledu. Korelacija nam ne pove o vzroku – to pomeni, da ne vemo, ali je odprtje poslovalnice vplivalo na povečanje prodaje sladoleda v celotnem mestu, ali je povečana prodaja sladoleda vplivala na odprtje poslovalnice. Še več ... korelacija ne upošteva drugih, zunanjih dejavnikov. Lahko bi na primer ugotovili, da je Miha odprl novo poslovalnico v juniju, prav pred vročinskim valom, in bi logično sklepali, da povečana prodaja sladoleda v vsem mestu in odprtje nove poslovalnice sploh nista povezana. Lahko da je povečana prodaja sladoleda povezana preprosto s povišano temperaturo. Korelacija je zelo uporabna, vendar je to samo ena metoda obdelave podatkov in moramo vedeti, kaj z njo početi, da bomo dobili smiselne rezultate.
Kako je vse to povezano z depresijo in uporabo socialnih omrežij. Raziskava je pokazala, da med njima obstaja povezava – korelacija. Ta znaša 0.36%, kar pomeni, da lahko povečanje depresije med mladimi pripišemo socialnim omrežjem za samo 0,36%, za preostalih 99.64 pa moramo poiskati druge dejavnike (Gonzalez). Problem te raziskave je tudi, da ne upošteva razlik pri uporabi socialnih omrežji. Mladostnik lahko na primer išče na spletu, kako rešiti problem vrstniškega nasilja ali pa sam izvaja vrstniško nasilje nad drugimi. Vse to je v omenjeni raziskavi vrženo v isti koš.
Ta raziskava je tudi pokazala, da sicer lahko socialna omrežja povečajo depresijo, vendar samo pri tistih posameznikih, ki preživijo 5 ali več ur dnevno pred zaslonom. Dejstvo pa je, da je praktično sleherna aktivnost, ki nas obsede do te mere, da moramo preživeti najmanj 5 ur na dan ob njej, lahko škodljiva za naše psihofizično zdravje. Lahko pa se tudi vprašamo, ali imajo mladi, ki toliko ur preživijo pred računalnikom, mogoče še kakšno drugo težavo npr. v družini, šoli, socialnih odnosih …
Iz svojih izkušenj sem spoznala, da je pretirana uporaba socialnih omrežji, računalniških iger in računalnika na splošno pogosto samo nezdrav poskus »samozdravljenja«. Običajno pa, kadar odpravimo vzroke za slabo počutje ali zmanjšamo stres in mladi razvijejo zdravo socialno mrežo in interese, se zmanjša tudi čas, ki ga preživljajo pred ekrani.
Ko delamo raziskave, se seveda ne moremo osredotočiti samo na negativne aspekte, na problem moramo gledati širše. Hitro lahko ugotovimo, da so se nekatere stvari danes spremenile tudi na boljše. Na primer v Ameriki je med mladimi manj žrtev zaradi strelnega orožja in manj nosečih mladostnic, pri nas pa se je med mladimi zmanjšala uporaba drog in alkohola. Ali lahko tudi to pripišemo uporabi socialnih omrežji? Seveda ne vemo zanesljivo. Take raziskave so zelo kompleksne, saj je zelo težko kontrolirati vse zunanje dejavnike, da bi lahko izločili povezavo med dvema pojavoma.
Ostaja pa dejstvo, da ne moremo trditi, da obstaja povezava med depresijo in uporabo socialnih omrežij, kot tudi ne, da uživanje krompirja povzroča depresijo.
Dr. Jean Twenge https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2017/09/has-the-smartphone-destroyed-a-generation/534198/
Gonzalez https://www.wired.com/story/its-time-for-a-serious-talk-about-the-science-of-tech-addiction/